Ian in Ranga
sta bila najboljša prijatelja. Skupaj sta igrala igrice, se igrala igro s
kakavom, skupaj rolkala in počela marsikaj drugega. Nekega dne je v razred
prišel nov sošolec po imenu James. James je bil deček, ki ni hodil, bil je
namreč na invalidskem vozičku. Kljub temu sta se Ian in Ranga z njim dobro
spoznala in postali so zelo dobri prijatelji. Ker so se radi družili, je nekega
dne Ian povabil Ranga in Jamesa, ki živi v nasprotni hiši od Range, na kakav.
Zakaj na kakav? To je bila posebna igra, ki se je imenovala »pomoči in ne
razpacaj«. Za igro so potrebovali kakav in piškote. Ko pomočiš piškot v kakav,
moraš biti zelo spreten, da se ti čim manj piškota razpaca. Kakav je skuhala Ianova mama in tako so uživali in se zabavali
pri nenavadni igri. James je piškot zelo počasi pomakal v kakav in ga nato
dvignil v usta. Malo se mu je razpacal. Ni želel, da mu prepustijo zmago, ampak
da nekdo pravično zmaga.
Ker sta
James in Ian zelo rada rolkala, sta naslednji dan povabila v skate park tudi
Jamesa. Iz stare palete so naredili rampo za rolke in Rangi je na obraz padla
rolka. Ves je bil v modricah. Mami mu je hitro prinesla led, da si ga je dal na
lice. Ko je prišel v šolo, so ga vsi debelo gledali, kaj je z njegovim obrazom.
Nato je tudi ravnatelj to opazil in po zvočniku poklical Iana, naj pride v njegovo pisarno. Iana so zasliševali, zakaj
ima Ranga modrice. K sreči se je vse dobro izteklo.
Ko so se
naslednjič skupaj odpravili v skate
park, tam niso bili sami. V parku so bili že starejši fantje, ki so bili zelo
spretni, in vragolij z rolkami ni manjkalo. Vsi trije so z izbuljenimi očmi
opazovali, kako se fantje vrtijo gor in
dol po rampah. Ni trajalo dolgo, ko seje eden od večjih fantov po imenu Luke
brez razloga spravi na Rango in ga želel pretepsti. Ko se je Ranga želel
izmakniti fantu, medtem ko se je vozil gor in dol, je padel. Na rampi je bilo
opaženo nekaj kapljic krvi, vendar ni bilo hujšega. Odpravili so se domov. A
med potjo so zopet naleteli na istega fanta, ki se jim je približal. Za njim je
k sreči prišel prodajalec, ki ga je prijel za ramo in Luke je odšel.
Naslednji
dan v šoli so Iana spet poklicali v ravnateljevo pisarno in ga vprašali, zakaj
ima Ranga modrice. Ker bo James čez nekaj časa odšel v bolnišnico mu bosta Ian
in Ranga naredila rolko iz kavča. No, čez nekaj dni James res gre. Ian in Ranga
sta se od njega poslovila in mu zaželela srečno. In že sta se lotila dela. Mami
je iz garaže odpeljala avto, da bosta lažje delala. V garažo sta pripeljala kavč
in nanj pritrdila koleščke in krmilo.
Pri tem jima je pomagala Jess.
Čez teden
dni se je vrnil James iz bolnišnice. Odprli so garažo in James je bil takoj za
to, da ga preizkusijo. In res so šli. Prvič, drugič, tretjič, ampak nesrečno.
Takoj, ko so bili pred križiščem, je iz neke smeri pripeljal avto in so se
prevrnili. Vsi so obležali. Po bregu so pritekli Jess in starši. Iana so starši
zelo okarali, James je šel v bolnišnico in Ranga je imel še več modric.
Čez nekaj
dni je bilo skejtarsko tekmovanje, na katerem je nastopil Ranga. Vse ga je
bolelo, ampak je šel. Pogledat ga je prišel tudi James, ker je prišel že domov.
Ranga se je vrtel po zraku in tekmoval s starejšimi fanti. Bil je odličen. Vsi
so ga prišli gledat. Nekajkrat je sicer padel, ampak v zadnjem krogu je pridobil točke in Ranga in
Luke sta postala zmagovalca. Izkazal se je.
V knjigi so
nastopili trije glavni junaki : Ian, ki pripoveduje zgodbo, ter James in Ranga.
Rangovo pravo ime je Waren. James je bil fant s posebnimi potrebami in ni mogel
hoditi, saj je bil na invalidskem vozičku. Bil je na električnemu invalidskemu
vozičku, ki ga je upravljal sam. James je bil njun sošolec in je z njima skoval
tesno prijateljstvo. Kasneje so se med seboj povezali tudi starši vseh treh
fantov, tako da so postali pravi prijatelji. Ranga je bil Ianov najboljši
prijatelj. Skupaj sta hodila v šolo in se igrala. Bil je prijazen in rad je pomagal.
Postavil se je za prijatelje in jih branil.
Knjiga mi je
bila všeč, saj opisuje pravo prijateljstvo. Je zanimiva in hkrati poučna.
Nikoli ne smeš imeti predsodkov do drugih, ki jih sploh ne poznaš. Kljub temu,
da so drugačni, se do njih lepo
vedi in jih spodbujaj ali motiviraj ter
jim pomagaj. Z njimi se igraj, kot le zmoreš, in hkrati jih ne pomiluj.
Anja Božičnik, 7. a
Komentarji
Objavite komentar