SIROMAK, KAČA IN ZAKLETI GRAD

Nekoč je nekje živel siromak. Ker ni imel ničesar, se je odločil, da zapusti svoj skromni dom in gre po svetu iskat srečo.

Hodi po prašni poti in najde na tleh tri grahova zrna. Spravi jih v svojo torbo in nadaljuje pot. Sreča kačo, ki mu potoži, da je lačna. Siromak ji ponudi edino, kar ima, tri grahke. Kača jih hvaležno vzame in mu v zahvalo podari ključek. Naroči mu, naj ga trikrat obrne, če jo bo potreboval.

Siromak gre naprej po poti v gozd. Utrujen pride do jase. Sede pod staro drevo. Lačen in žejen se spomni na ključek in ga trikrat obrne. Pred njim se znajdeta hrana in pijača. Sit in odžejan zaspi.

Zbudijo ga glasen ropot, rjovenje in dekliški jok. Sledi zvokom in prispe do zakletega gradu, ki ga obdaja neprehodno gosto vejevje. Vidi zmaja s sedmimi glavami, ki straži vhod v grad, in iz sedmih žrel bruha sedemkratsedemmetrski ogenj. Na oknu grajskega stolpa joka kraljična. Siromak želi pomagati kraljični, a se boji zmajevega ognja. Spomni se na kačo in njen čarobni ključek. Trikrat ga zavrti in pred njim se pojavi kača s sedmimi hlebci kruha.

Kača mu pojasni, da to niso navadni hlebci. Kruh je nastal iz sedemkrat vsejanega žita in sedemkrat zamešenega testa, ki je bilo sedemkrat spečeno. Da mu navodilo, naj vseh sedem hlebcev naenkrat vrže v vseh sedem zmajevih ust, tako da v vsaka usta prileti en hlebec kruha. Siromak stori, kar mu je naročila kača. Zdi se mu, da je dobil čudežno moč, da mu je z enim zamahom uspelo vreči vseh sedem hlebcev v sedem zmajevih ust. Hlebci se zmaju v vseh sedmih žrelih zataknejo in ga zadušijo.

V trenutku, ko zmaj pogine, se neprehodno gosto vejevje okrog gradu spremeni v prelepe rože. Grad zažari v vsej svoji lepoti. Siromak se obrne h kači, da bi seji zahvalil, a pred njim stoji dobra vila. Pove mu, da jo je zmaj uročil in spremenil v kačo. Zahvali se siromaku, ker jo je rešil uroka. Medtem ujeta kraljična priteče iz stolpa in objame svojega rešitelja. Siromak in kraljična se poročita. Svatba traja štirideset dni in štirideset noči. V svojem prelepem gradu živita srečno do konca svojih dni.


                                                                            Lara Zorko, 4. r

Komentarji