Založba Karantanija
Zbirka Lastovka (najlepše zgodbe sveta)
Urednica: Darinka Štolfa
Prevod: Igor Majaron
Spremna beseda: Igor Majaron
Ilustracije: Pers Crowell
V Ljubljani 1994
Urednica: Darinka Štolfa
Prevod: Igor Majaron
Spremna beseda: Igor Majaron
Ilustracije: Pers Crowell
V Ljubljani 1994
To je pisateljičina edina knjiga in je postala ena izmed najbolj prodajanih knjig vseh časov.
Anna Sewell se je rodila 30. marca 1820 v Angliji. Njena mati je bila pisateljica otroških knjig. Imela je še enega brata. Ker niso imeli denarja, Anna in brat nista hodila v šolo. Učila ju je mati. Ko je bila stara štiri leta, si je poškodovala oba gležnja in ni mogla hoditi in stati. Zato se je vozila z vozom, ki so ga vlekli konji. Tako je vzljubila konje in živali. Svoji mami je velikokrat pomagala urejati njene zapiske in tako spoznala, kako je biti pisateljica.
Njeno zdravje se je slabšalo. Preselila se je k bratu in mu pomagala vzgajati njegove otroke. Anna se ni nikoli poročila in ni imela otrok. Ko je živela pri bratu, je začela pisati Črnega lepotca (1871 in 1877). V tem času je bila zelo slabega zdravja in ni mogla sama pisati, zato je narekovala svoji mami. To je edina knjiga, ki jo je napisala. Knjigo je napisala za ljudi, ki delajo in skrbijo za konje. Zdaj pa je to eno najboljših del mladinske literature.
Mnenje o knjigi
Zelo rada imam živali in vedno lepo poskrbim za njih, zato me je zgodba zelo užalostila, ker so nekateri tako grdo ravnali s konji. Mislim, da nikoli ne smemo mučiti živali ali pa jih zanemarjati. Še vedno sem zelo žalostna, ker smo se morali posloviti od naše Pike. To je bil moj kužek, ki sem ga imela skoraj 10 let. Pika je zbolela in ni mogla več hoditi. Nekaj mesecev smo jo vozili k veterinarju, pa ji niso mogli pomagati.
Konji so včasih vozili vozove, saj še ni bilo avtomobilov. Zelo so trpeli, ker so imeli uzde, plašnice in podkovane noge. Uporabljali so jih tudi za lov in veliko konj je zato trpelo. Zgodba se mi zdi zelo poučna. Kar sem se naučila iz te zgodbe je, da so bili konji in so še najzvestejši prijatelji ljudi, tako kot kužki.
Všeč mi je, da zgodbo pripoveduje konj. Tako sem se čisto vživela v zgodbo, kot da se dogaja meni. Pisateljica je zelo dobro poznala trpljenje, naravo in življenje konjev v tistem času.
 |
| Anna Sewell |
Njeno zdravje se je slabšalo. Preselila se je k bratu in mu pomagala vzgajati njegove otroke. Anna se ni nikoli poročila in ni imela otrok. Ko je živela pri bratu, je začela pisati Črnega lepotca (1871 in 1877). V tem času je bila zelo slabega zdravja in ni mogla sama pisati, zato je narekovala svoji mami. To je edina knjiga, ki jo je napisala. Knjigo je napisala za ljudi, ki delajo in skrbijo za konje. Zdaj pa je to eno najboljših del mladinske literature.
Knjiga je prevedena v veliko jezikov in po njej so posneti filmi.Ko je končala povest je bila stara 57 let in zelo bolna. Umrla je za pljučnico 25. aprila leta 1878. Kot je pisateljica upala se je zgodba dotaknila src mnogih ljudi, ki se borijo proti mučenju vseh živali.
Zgodba govori o starem konju po imenu Črni lepotec. Na stara leta se konj spominja svojega življenja lepih in težkih trenutkov. Konj pove svojo zgodbo od začetka do srečnega konca. Doživel je lepe in zelo težke trenutke. Zgodba se začne njegovem prvem gospodarju, ko je bil še skupaj z mamo. Lepotec pripoveduje tudi zgodbe o drugih konjih, ki jih je srečal. Preživel je požar, bil je ranjen, bil je konj za najem. V svojem življenju je veliko pomagal konjem in ljudem. Konec je srečen, ker je za Črnega lepotca lepo poskrbljeno. Uživa upokojensko življenje in pripovedovanje konja se zaključi.
Zgodba govori o starem konju po imenu Črni lepotec. Na stara leta se konj spominja svojega življenja lepih in težkih trenutkov. Konj pove svojo zgodbo od začetka do srečnega konca. Doživel je lepe in zelo težke trenutke. Zgodba se začne njegovem prvem gospodarju, ko je bil še skupaj z mamo. Lepotec pripoveduje tudi zgodbe o drugih konjih, ki jih je srečal. Preživel je požar, bil je ranjen, bil je konj za najem. V svojem življenju je veliko pomagal konjem in ljudem. Konec je srečen, ker je za Črnega lepotca lepo poskrbljeno. Uživa upokojensko življenje in pripovedovanje konja se zaključi.
Mnenje o knjigi
Zelo rada imam živali in vedno lepo poskrbim za njih, zato me je zgodba zelo užalostila, ker so nekateri tako grdo ravnali s konji. Mislim, da nikoli ne smemo mučiti živali ali pa jih zanemarjati. Še vedno sem zelo žalostna, ker smo se morali posloviti od naše Pike. To je bil moj kužek, ki sem ga imela skoraj 10 let. Pika je zbolela in ni mogla več hoditi. Nekaj mesecev smo jo vozili k veterinarju, pa ji niso mogli pomagati.
Konji so včasih vozili vozove, saj še ni bilo avtomobilov. Zelo so trpeli, ker so imeli uzde, plašnice in podkovane noge. Uporabljali so jih tudi za lov in veliko konj je zato trpelo. Zgodba se mi zdi zelo poučna. Kar sem se naučila iz te zgodbe je, da so bili konji in so še najzvestejši prijatelji ljudi, tako kot kužki.
Všeč mi je, da zgodbo pripoveduje konj. Tako sem se čisto vživela v zgodbo, kot da se dogaja meni. Pisateljica je zelo dobro poznala trpljenje, naravo in življenje konjev v tistem času.
Neja Nose, 6. c
Komentarji
Objavite komentar