JESENSKI ŠPORTNI DAN: POHOD NA KRANJSKO REBER

V ponedeljek, 7. 10. 2019, smo se učenci 6. razreda odpravili na Kranjsko reber. 

Dobili smo se pred šolsko telovadnico Frana Albrehta, vzeli malico in se odpravili proti parkirišču, kjer sta nas že čakala dva avtobusa. Enega je vozila ženska, drugega pa moški. Odhod avtobusa je bil zelo točen, saj smo se izpred dvorane odpeljali točno ob 7.30. Do Črnivca smo se vozili približno eno uro.

Izstopili smo iz avtobusa in se zbrali na makadamski cesti pred gostiščem. Razdelili smo se v dve skupini. Eno skupino je vodil učitelj Aleš, ta je držala hitrejši tempo, drugo skupino pa je vodila učiteljica Metka. Pot nas je vodila po zelo ozki in zelo blatni gozdni stezici. Po njej je na enem delu celo tekel potok, po katerem smo hodili. Moram priznati, da je bilo ozračje zelo hladno. Po dolgi hoji smo prišli na cesto in tam smo se odpočili ter popili nekaj osvežilnega. Učitelji so nam dovolili, da telefone uporabljamo za slikanje narave, ne pa tudi za poslušanje glasbe ali gledanje česarkoli drugega, kar ni povezano z našim izletom. Pot smo nadaljevali naprej po gozdni stezici, ki pa je bila na nekaterih predelih še bolj blatna kot prejšnja. Prišli smo še do naslednje ceste, vendar se tokrat nismo ustavili. Pot smo nadaljevali do jase in nato do gozda, kjer smo si končno res vzeli čas za počitek in malico.

Tam smo spet lahko fotografirali in bilo je zelo lepo, saj je bila megla čisto bela. No, pa smo spet nadaljevali pot po široki gozdni poti. Najprej je bila pot precej ravna, nato pa se je pričela vzpenjati in moram reči, da je bil kar velik vzpon. Ko smo premagali ta klanec, nas je čakala samo še ravnina in končno smo prišli na prostor kjer nas je čakal počitek in malica. Za malico smo imeli rogljiček in vodo, lahko pa smo imel s sabo tudi kakšen priboljšek. No pa smo spet nadaljevali pot v klanec. Prišli smo iz gozda in hodili po pesku. Hodili smo po travi in prišli do majhnega jezera. Lahko smo se odločili oditi na vrh ali ostati pri jezeru. Prva skupina je odšla na vrh, druga skupina pa je ostala pri jezeru. Do vrha je bilo še nekaj metrov. Vrh je zelo visok in ima lep razgled.

Naredili smo nekaj posnetkov in se počasi vrnili do jezera, kjer je bila druga skupina. Prešteli smo se in odšli nazaj v dolino. Hodili smo po isti poti kot prej in priznati moram, da je hoja navzdol bolj zahtevna, kot si misliš. Ustavili smo za nekaj minut in pot nadaljevali po gozdu skoraj do konca. Pred zadnjim spustom smo zavili na pesek, kjer pa je bila pot zelo široka.

Pred koncem hoje navzdol se je zgodila tudi manjša nesreča. Sošolka se je spotaknila ob kamen in padla. Odrgnila si je roke in strgala pajkice. Začela se je jokati in učiteljica jo je oskrbela. Prišli smo do avtobusa in se odpeljali nazaj v šolo. Med vožnjo proti šoli smo se najprej ustavili pred šolo v Stranjah, kjer je izstopila sošolka, nato pa vožnjo nadaljevali naprej proti Kamniku. Nekateri smo v šoli odšli še na kosilo in športni dan se je zaključil.

Ko sem osvojila vrh z lepim razgledom na doline, sem se počutila zelo dobro, čeprav je bilo hladno. Ta športni dan se mi je zdel razgiban in lep.

Hvala učitelju Simeonu za organizacijo in lepo vreme :).

                                                    Anja Božičnik, 6. a