Meni je bilo
najbolj všeč, ko smo plezali po sedem metrov visoki plezalni steni. V resnici me je bilo včasih (in še zdaj kdaj)
strah velikih višin in se zato nikoli
nisem mogel ukvarjati s takšno vrsto športa. Javil sem se, da grem drugi, kar
sem v resnici obžaloval, ko sem se ozrl po prepreki, ki se je začela kar s
previsom in nadaljeval do zvonca. Največ težav mi je povzročal del, ki je bil
čisto na koncu, kjer so bili oprijemi majhni in zaobljeni, vendar mi je uspelo
po zvoncu, ki je kazal konec poti, udariti trikrat v namenjeni uri. V naši
skupini sva jo trikrat preplezala le midva
z Žanom Rozoničnikom, saj sva ostala nekaj minut po koncu. Še posebej Žan se je
izkazal za dobrega plezalca, kar mu je povedala tudi učiteljica, ki je bila z
nami. Konec koncev me je na taboru motilo le to, da sta mi moja »cimra« noč in
dan nabijala glasbo in se je zato čas namenjen počitku spremenil v čas za
prenašanje prijateljev.
Beno Vrečar, 7. a
Dogodek, ki
mi je bil najbolj všeč, je bil plezanje po plezalni steni, ki jo imajo v domu,
in streljanje z lokom. Najprej smo imeli štiri poskusne strele, nato pa smo
imeli štiri strele za tekmovanje. Najboljši dosežek med puncami je bil 34,
najslabši pa 6 točk. Za lokostrelstvom smo odšli še ven, kjer smo plezali.
Dogodek mi je bil všeč zato, ker je bil zelo zanimiv in ker smo se naučili,
kako se pravilno strelja z lokom.
Iza Virant,
7. b
V sobi 407
smo se veliko igrali igro Risk, si pripovedovali zgodbe in se zelo zabavali.
Poleg tega smo metali tudi Story Cubes in si izmišljevali zgodbe. Igrali smo
tudi ping pong in nekateri so takrat spoznali svoj novi talent. Po obedih smo
se v naši sobi vedno posladkali s kakšnimi sladkarijami, saj nam obroki niso
zadoščali (razen, ko je Tine praznoval rojstni dan). Glede doma je bila ena
velika slabost: v tuših je bilo zeeeeeeeelo mrzlo. Bilo je res zabavno in tega
ne bom pozabil!
Nejc Grčar, 7. c
Bili smo v
učilnici, kjer smo imeli točke. Točke so bile smešne, ker so bili tudi vici in
smešnice povezane tudi s tem, kar se dogaja pri pouku. Po teh točkah smo morali
fantje iti po punce, da bi plesali, ampak smo se zmenili, da bomo plesali raje
v šoli. Nato je bil disko, kjer smo vsi plesali in peli. Po disku smo se šli
stuširat in umit zobe, potem pa je bil že čas za nočni počitek.
Anej Butina Sušnik, 7. b
Meni
najboljša delavnica, ki jih je bilo sicer veliko ( npr. lokostrelstvo, začutimo
naravo …), je bila orientacija. V skupini sem bila z Lucijo in Agato, ki sta
bili tudi moji sostanovalki. Na orientaciji smo se zelo zabavale, saj smo
morale uskladiti svoja mnenja in svoja razmišljanja, spoznale pa smo tudi
veliko novega, na primer kdaj in zakaj so zgradili nemško kostnico, kako visok je
Kozji rob … Na taboru sem se zelo zabavala, spoznala nove sošolce in izboljšala
svoje znanje namiznega tenisaJ.
Anuša
Pavlič, 7. b
Ko smo prišli
na tabor, so nas razdelili po sobah, v sobi 201 sem bila skupaj s svojima prijateljicama.
Nato so nas razdelili po skupinah za delavnice, z mojima sostanovalkama smo
bile v prvi skupini. V četrtek smo imeli orientacijo. Orientacija se mi je
zdela zelo zabavna. Razdelili so nas v skupine po tri in odšli smo po mestu.
Orientacija je trajala eno uro in pol. Skupina je sledila navodilom, ki jih je
učiteljica napisala na list. Imeli smo tudi naloge, ki smo jih morali sproti
reševati. Ko smo prišli nazaj, smo liste
oddali učiteljici, ki jih je pregledala in seštela točke. Naučili smo se
skupinskega dela in opazovanja narave.
Lucija Obreza, 7. b
Vsak dan smo
se zbudili ob sedmih zjutraj. Zbudil nas je učenec, ki je igral harmoniko.
Nato smo
pospravili sobo in zajtrkovali. Sledil je program, v katerem smo odkrivali tolminsko zgodovino. Ob
prostem času smo v igralni sobi radi igrali ping pong.
Luka Udovč, 7. b
Na
naravoslovnem taboru smo obiskali različne zgodovinske znamenitosti v Tolminu,
npr. nemško kostnico iz prve svetovna vojne, 318 let staro drevo tulipanovec,
ki ga je grof Coronini posadil v času svojega vladanja, izhaja pa iz Severne
Amerike … Imeli pa smo tudi orientacijo, ki mi je bila zelo zanimiva, saj smo s
pomočjo nepopolnih navodil, ki smo jih na naši poti dopolnjevali, hodili po
čisto novem in neznanem kraju. Na splošno pa je bilo na taboru zelo zanimivo in
mi je bilo zelo všeč.
Enej Sladič, 7. b
Imeli smo se
zelo dobro in bilo mi je všeč. Moj najljubši dan pa je bil zadnji dan, saj smo
šli takrat domov, pa tudi zaradi
takratnega pouka. Zadnjo šolsko uro je šla naša skupina plezat, streljat z
lokom in igrati ping pong. Vse mi je bilo všeč, najbolj všeč pa mi je bilo
plezanje. Steno smo lahko gledali ves teden, imeli smo namreč velika okna, ki
so gledala na plezalno steno. Ko smo jo samo gledali, se ni zdela tako težka, ko pa smo
jo hoteli preplezati, to ni bilo lahko. Kljub temu smo jo preplezali vsi.
Jan Luka Matičič, 7. c
Na
naravoslovnem taboru v Tolminu smo učenci zelo uživali. Obiskali smo mnogo
zgodovinskih znamenitosti in spoznali veliko novih naravoslovnih vsebin. Ker
smo imeli toliko dejavnosti, se je res težko odločiti katera je bila najboljša,
saj so bile vse po svoje izvrstne. A morda se mi je v spomin najbolj vtisnil
orientacijski pohod, kjer smo se morali z zemljevidov, z navodili in s svojim
znanjem geografije, matematike in naravoslovja znajti v novem neznanem okolju.
Preden smo se odpravili, smo se o vsem pogovorili v učilnici, nato pa smo se
razdelili v trojice in pare. Z navodili in zemljevidom Tolmina, ki smo ju
dobili, smo morali priti do sotočja rek Tolminke in Soče in po drugi poti nazaj
do CŠOD doma. Med potjo smo morali početi razne stvari, ki so se navezovali na
vse možne predmete. Šteti smo morali bele črte v prehodu za pešce,
preračunavati nosilnost mostu iz kg/m2 v g/cm2, ugotoviti, za katero vrsto
drevesa gre, prepoznati bližnji hrib in še mnogo zanimivih dejstev. Ko smo
prišli v učilnico, smo preverili pravilnost naših odgovorov in razglasili
zmagovalca. Sprehod je bil zelo poučen, pomagal pa nam je tudi v naslednjih
dneh našega bivanja, saj smo imeli prednost pred drugimi skupinami, ki so zgolj
poslušale učiteljevo predavanje, mi pa smo, prepuščeni sami sebi na terenu
odkrivali skrivnosti Tolmina.
Miha Okorn,
7. b
Najlepše je
bilo, ko smo se vozili v Tolmin. Sedela sem v zadnjem delu avtobusa s svojo
prijateljico. Najprej sva se pogovarjali o najini prihodnosti, nato pa sva
skupaj s sošolci in sosošolci peli pesmi. Bilo je zelo zabavno in glasno. ;)
Všeč mi je bilo tudi na orientaciji (ena izmed delavnic). Super je bilo, ko so
nam učitelji tam zaupali in nas same spustili na teren. Tamkajšnji učitelj nas
je usmeril ter nam zaželel srečo. Med potjo smo spoznali, da so prebivalci tam
okoli zelo prijazni, saj so nam pomagali. Na koncu, ko je bilo že temno, smo se
združile S skupino fantov. Živi in zdravi smo se vrnili v dom. Na koncu pa se
je izkazalo, da smo zmagale.
Gaja Vdovč, 7. c
Na taboru mi
je bilo najboljše, ko smo šli v Dantejevo jamo. Notri so bili netopirji, ki so
seveda spali in se jih nismo smeli dotikati, ker prenašajo steklino. Zabavno je
bilo, ko smo se morali skoraj plazili v jami, saj je bil strop tako nizek. Na
koncu smo v jami luči ugasnili za eno minuto. Ko smo punce zunaj jame čakale na
fante, saj smo šli v dveh skupinah, smo srečale 3 zelo prijazne gospe, z njimi
smo se malo pogovarjale, nato pa smo šle v jamo, saj so iz jame prišli fantje.
Eva Obreza, 7. b
Eva Obreza, 7. b
V šoli v
naravi mi je bilo všeč, saj smo počeli veliko zabavnih stvari. Odšli smo tudi
na Kozlov rob, v Tolminska korita, na orientacijski pohod in počeli še veliko
drugega. Všeč mi je bilo tudi, ker smo imeli veliko prostega časa. Še posebej pa
mi je bilo všeč, ko smo plezali in streljali z lokom, kar smo počeli zadnji
dan.
Lana Drole, 7. c
Komentarji
Objavite komentar