Danes vam bom predstavil
intervju z učiteljem Simeonom Klokočovnikom. Za intervju z njim sem se odločil,
ker mi je kot učitelj všeč in ker je tudi moj razrednik.
Poučevanje se ves čas spreminja. Kot učenci se tudi učitelj spreminja,
uporablja nova znanja, in nove metode. Razlike pa so tudi v vedenju učencev in
njihovih motoričnih sposobnostih. Obstaja pa osnovni cilj poučevanja, ki je ves
čas enak.
Kakšne učence imate radi,
ubogljive ali tiste malo manj?
Ko sem utrujen in imam »gužvo« z delom, imam raje pridne in poslušne,
drugače pa živahne, radožive učence, ki potrebujejo akcijo.
Kakšni so za vas pridni
učenci?
Tisti, ki znajo poslušati in ki se držijo pravil.
Zakaj ste se odločili za poklic
učitelja?
To je nastalo spontano, iz neke notranje želje.
Ali vam je poklic še tako
pri srcu kot nekoč?
Delo z otroki in samo poučevanje otrok mi je še bolj pri srcu, sam
učiteljski poklic s sodobnimi obremenitvami, ki nimajo osnovne povezave z otroki,
pa mi je vedno bolj obremenjujoč.
Kaj najraje učite?
Vedno imam širši obseg poučevanja. Pogrešam pa osnovna motorična poučevanja
otrok na nižji stopnji in športne dejavnosti v naravi.
Ali ste se pri svojem
poučevanju kdaj poškodovali?
Že velikokrat. Nepravilno obremenjen hrbet, izpahnjen prst, natrgane
mišice v rami …
Ali ste kdaj pozabili
športne copate?
Nisem mogel, delovno opremo imam namreč ves čas v šoli.
Kaj vam pomeni poučevanje
športne vzgoje?
Zadovoljstvo, da lahko nudim otrokom, kar potrebujejo za svoj razvoj.
Kaj ste najprej želeli postati?
Najprej sem hotel postati učitelj športne vzgoje, potem sem postal gozdar,
nato sem se izobrazil za poučevanje odraslih in nato postal učitelj športne
vzgoje.
Ste kdaj padli iz
kakšnega športnega orodja.
Ja, na fakulteti sem padel z droga.
Intervjuvati učitelja je bilo zabavno. Kot učitelj mi je zelo všeč.
Njegove ure so zelo zabavne in poučne. Ker ima veliko dela, sem ga težko »ujel«,
da bi z njim opravil intervju.
Upam, da vam je všeč, kar ste prebrali.
Nejc Močnik, 7. a
Komentarji
Objavite komentar