EKOLOŠKI OTOK - eko utrinki četrtošolcev iz Nevelj

Nekoč so živele tri kante za smeti, in sicer za papir, plastiko in steklo. Te kante niso bile navadne kante, bile so nekaj posebnega.  Znale so govoriti in celo imena so imele. Embalaži je bilo ime Ema, papirju Bor in steklu Steklenko. Ema, Bor in Steklenko so živeli na ekološkem otoku.

        Nekega dne je Ema vprašala drugi dve kanti:

        »Hej, fanta, se vama ne zdi, da nas nihče nikoli ne obišče in da   nas ljudje kar ignorirajo?«

        »Em ... ja,«

je rekel bor in Steklenko je pritrdil. Kar naenkrat pa je s čolnom na ekološki otok priplul deček. Vprašal jih je, zakaj so tako žalostni. Ema mu je odgovorila:

        »Žalostni smo zato, ker ljudje odpadke mečejo v morje,    namesto da bi jih vrgli v nas.«

Deček je rekel, da bo vsem ljudem to povedal. Hitro je odplul nazaj do plaže in povedal ljudem, naj odpadke namesto v morje raje mečejo v kante za smeti. Ljudje so se ozrli naokoli in videli, koliko odpadkov leži na plaži. Oglasila se je deklica:

        »Prav ima! Odpadkov ne smemo metati po tleh!«

Ljudje so privolili. Odpadke so pobrali in jih odnesli na otok v kante. Odpadke so  vrgli v Emo. Imeli pa so še en problem.  Zdaj je bila Ema napolnjena do vrha in čez. Odpadke so ločili še v Bora in Steklenka. Nato so deček in drugi ljudje naredili cevi, po katerih so šle smeti od kant do tovarne, kjer delajo ribice, ki ločujejo odpadke, če kdo kaj napačno odvrže.

        Enkrat pa je imela neka ribica s seboj prigrizke, čokolado, smokije in še kaj bi se našlo. Odpadke je vrgla v napačno kanto, vendar so jo druge ribice opozorile, naj da odpadke v pravo kanto.         
         Ribice so odpadke reciklirale in jih vrnile ljudem na plačo, da so jih lahko ponovno uporabljali. Deček pa je kantam obljubil, da jih bo še obiskal, če ga bodo potrebovale.

                                        

                                                    Anja Okorn, 4. r., PŠ Nevlje