1. MESTO NA ŠOLSKEM LITERARNEM NATEČAJU SKRIVNOSTI

UMOR V RIMU

(Matic Hrabar, 6. c)

Rim: 21. 1. 2016  Sonce je vzšlo in Angelo se je zbudil v še en navaden dan. Skupaj z družino so pojedli zajtrk in Angelo je odšel v šolo.

Živi zelo blizu šole, samo dve soseski severno. Med potjo vedno pobere prijatelja Rosaria, ki ga čaka pred vrati svoje hiše, le da Rosaria tistega ni bilo.  Angelo pozvoni in vrata mu odpre njegov oče. Angelo ga vpraša, kje je Rosario, oče pa mu  odgovori, da je že odšel. Tako sam oddide naprej do šole. Po pouku pa je bil še bolj presenečen, ker Rosaria ni bilo v šoli.

»Kje pa tiči ta Rosario?« se vpraša.

Doma vse pove svojim staršem, starši pa takoj začnejo z iskalno akcijo. Iskalne akcije so se udeležili Angelovi starši, Rosarievi starši, starši Angelove prijateljice Giulie in seveda policija. Po celem Rimu so nalepili plakate, izprašali očividce, ampak brez uspeha.

Rim: 28. 1. 2016 Zdaj je že jasno, da je Rosario izginil. Angelo in Giulia sta se odločila vzeti stvari v svoje roke. Pri Angelu v sobi sta se odločila postaviti »centralo«. Našla sta dve beležki – za vsakega eno, dva svinčnika in glavni zapisnik. V sobi pa je tudi tabla, kamor bosta napisala glavne osumljence.

Šola Leonarda da Vincija: 28. 1. 2016  Začela sta zbirati dokaze. Angelovo vohunsko ime je bila AA7, Giulijino pa GU9. Preiskala sta okolico Rosarieve hiše in odkrila sta stransko, enosmerno ulico v bližini. Na koncu so bila stara, na pol razbita hrastova vrata. Notri si nista upala. Nakar pa se kljuka premakne. Hitro se skrijeta v smetnjak in pokukata ven. Vidita starega moškega med 50 in 60 let z dolgo brado, ki je telefoniral. Nekaj kot: »Prav, zmenjeno,« in to si zapišeta. Potem pa se moški obrne proti smetnjaku. Hitro zapreta pokrov in moški stopi bliže. Odpre smetnjak, a noter vrže samo čigumi in oddide. Oddahneta si in mu sledita do avta. Moški se odpelje s  starim Fiatom Cinquecento. Stečeta v centralo.

Centrala: 28. 1. 2016  V glavni zapisnik sta zapisala, kje sta našla moškega in kaj je rekel. Odločila sta se, da bosta tam postavila mikrofon, ki ga je Angelo dobil za rojstni dan. Odpravita se nazaj v ozko ulico, ali v zdaj imenovano »2. okrožje«. Priplazita se do vrat in z izolirnim trakom prilepita mikrofon na obok vrat. Prižgeta ga, nakar se kljuka spet premakne. Zdaj ju res zagrabi panika. Skrijeta se v sod, ki je bil najbližji predmet tam okoli. Notri je vlažno in na tleh so sledovi krvi. Še diši po Rosariovem parfumu. Takoj se zavesta, da je bil Rosario skrit tukaj notri. Moški premakne sod, v katerem sta agent AA7 in agentka GU9. Odpelje ga do tovornjaka na cesti. AA7 in GU9 sta čisto tiho. Moški sod naloži na kombi in reče: »Tu je tvoja roba,« ter zapre vrata. Začnejo se premikati. AA7 in GU9 se zdaj peljeta kdo ve kam.

Rečno pristanišče Rim: 28. 1. 2016 Oba srčno upata, da ne bosta umrla. Vendar se zavedata, da ta usoda ni namenjena njima,  ampak Rosariu. Ustavijo se in zaslišita zvok odpiranja vrat. Obrnejo ju na glavo in ju skotalijo v reko. AA7 in GU9 panično poskušata odpreti sod, ko zaslišita, da se je  kombi odpeljal. Končno odpreta sod, ga zvlečeta na površje in globoko zadihata.

»Misliš, da bi morala poklicati policijo?« reče GU9.

»NE, to ne pride v poštev, uganko morava rešiti sama!«

»Tukaj imam oddajnik mikrofona, poslušajva.«

Pfffffffffff se sliši, nato pa:

»Znebil sem se dokazov, zdaj pa samo še fant in midva.«

Takoj se jima posveti, da so Rosaria samo zadrževali v sodu, ne pa poskušali ubiti. Tako so se samo znebili dokazov.       

                                      

Centrala: 28. 1. 2016 Ko sta po zadnjih močeh pripešačila do centrale, sta omagala. Vrgla sta se na posteljo in razmišljala, da je to postalo resno.

Šola Leonarda da Vincija: 29. 1. 2016 AA7 in GU9 sta na poti do doma še enkrat pregledala 2. okrožje. Vrata so bila tokrat odprta. Pogledata noter in zdi se jima kot navadna hiša. Dalj si ne upata in odideta domov. To je pomemben dokaz, hiša je povsem normalna. Manjka nama en kos sestavljanke. Kje je Rosario? Vesta, da so ga skrivali v sodu. Enega moškega sta videla, od drugega pa poznata glas. Odločila sta se, da bosta še malo prisluškovala. Potem pa:

»Pffffffffffff. Utihni že, kozel stari!«

»Ne bom utihnil!, Lačen sem!«

»To je Rosariev glas!!!« zakričita.

Takoj pokličeta policijo.

2. okrožje: 29. 1. 2016 S policijo se približujejo vratom in vdrejo.

»Roke gor!« zavpijejo. Ampak v stavbi ni nikogar več. Samo krvni madeži povsod po tleh. Zaslišijo, kako se kombi odpelje. AA7 in GU9 stečeta pogledat in prepoznata moška v kombiju.  Zavpijeta: »Sledite jima, to sta onadva!« Policisti takoj zaprejo vse ceste in jim sledijo. AA7 in GU9 vzamejo s sabo. Na sledi so jim. Vozijo več kot 100 km/h in kombi obtiči v zapori. Uklenejo moška in v kombiju najdejo dve  trupli. Eno je deček, ki je mrtev, drugo telo pa je močno pretepeno in komaj diha. To je Rosario, on in samo on. Hitro ga prenesejo v reševalno vozilo in v bolnico.

Bolnišnica: 2. 2. 2016 V bolnišnici Rosario vse pove:

»Čakal sem na Angela, ko sta prišla dva moška, me natepla in stlačila v rumen sod. Odpeljala sta me v stransko ulico in v hišo. Tam je bil še en deček in kri povsod po tleh. Čez nekaj ur je eden od njiju šel ven in telefoniral. Medtem pa sva poskušala pobegniti skozi okno, ampak naju je drugi zalotil in ukazal, naj grem v drugo sobo. Slišal sem krike, potem pa tišino. Ko sem prišel nazaj, je bil deček mrtev in dvakrat zaboden. Naslednji dan se je en od moških šel znebit soda, v katerem sem bil. Čez nekaj ur pa je zavladala panika, ovili so naju v vreče in naju vrgli v kombi. Prej so me še hudo pretepli, zato se od takrat ničesar več ne spomnim. Zdaj sem tukaj, in poskušam vse pozabiti. Kdo me je pravzaprav rešil?« vpraša.

Giulia in Angelo odgovorita: »Midva!«

Rim: 24. 10. 2016 Vse je spet po starem. Ugrabitelja sta v zaporu, Rosario je okreval in vsi so spet prijatelji. V sobi, kjer so Rosaria zadrževali, pa imajo zdaj skupen kotiček. Poštar je ravnokar dostavil pošto in med njo je tudi kuverta v kateri piše:      

Konec je začetek in začetek je konec.

Ne zmenijo se zanj in ga vržejo v smeti.