Nastopajoči smo se dolgo pripravljali na prireditev
ob kulturnem prazniku. Na pamet smo se učili pesmi, vadili v pevskem zboru in
se naučili celoten program. Naš dan se je začel z generalko na preduri.
Kmalu pa se je prvo uro začelo pravo dogajanje. Za uvod je pevski zbor zapel himno. Predstavo smo nadaljevali z
recitacijo pesmi o ljubezni in o prijateljstvu. Takrat sem imela največjo tremo
jaz, kajti recitirati sem morala svojo pesem o prijateljstvu. Ko smo odpeli
himno, sem se morala prebiti čez vse pevce, nato pa sem počakala, da so me
najavili, in prišla na oder. Nadaljevali so s recitiranjem Prešernovih pesmi in pesmi Andreja Rozmana
Roze. Pel je tudi mladinski pevski zbor, ob katerem smo se starejši zelo
zabavali, ampak ne pa posmehovali. Zabavno nam
je bilo zaradi besedil pesmi, ki so jih peli. Učenci so zaigrali tudi na flavte in klavir. Po vsakem nastopu pa je Maja, učenka devetega razreda, povedala nekaj
misli o kulturi. Prišla je druga ura in
vse je potekalo enako, tudi trema se ni nič umirila. Po koncu ure je prišel čas malice in nastopajoči smo se
vrnili v razrede, kjer smo pojedli. Spet smo se vrnili na svoja mesta v
jedilnico in tretjo uro, ki je bila tudi zadnja ura nastopa, ponovno vse
ponovili. Zadnjo uro so bili gledalci najbolj pridni, to so bili učenci prvega,
drugega in tretjega razreda. Ko se je prireditev končala, smo se utrujeni vrnili
k pouku.
Vse je bilo spet običajno, a vseeno sem
imela le eno uro pouka, pa še to je bil šport. Tako sem zabavno preživela 8.
februar. Si se tudi ti imel lepo?
Sara Kolar, 7. c
Komentarji
Objavite komentar