Danes bom pisal o
dogodivščinah na Veliki Lašni in o tem, kaj delamo s prijatelji popoldne.
Ko zjutraj vstanem, pojem in grem v šolo. Po
pouku, ko čakamo na avtobus, se s prijatelji z vasi zmenimo, kdaj se dobimo. Kmalu
pride avtobus in mi se usedemo ter odpeljemo domov. Ko pridemo v vas, gremo
vsak proti svojemu domu.
Popoldne pa se dobimo pri nas na dvorišču.
Tam se zmenimo, kaj bomo počeli. Največkrat počnemo kaj zanimivega, npr. se
vozimo s kolesom ali pa se gremo roparje in policaje. Ko se za eno stvar
odločimo, to tudi počnemo.
Opisal vam bom eno od stotih naših dogodivščin.
Bila je sobota med počitnicami. Ko smo se s prijatelji dobili, smo ugotovili,
da je sosedu ušla ovca. Pogledat smo šli, kje je, in našli smo jo zapleteno v
mreži. Jaz sem držal ovco, soseda pa sta jo odpletla iz mreže. Ovca pa je ponorela
in me vlekla za seboj. Vlekla me je po trnju, zato sem jo izpustil in pustil
zbežati. Bil sem ves popraskan. Vendar nismo odnehali. Ovco smo kmalu našli in sledili
smo ji v gozd. Ko nas je ovca videla, je spet zbežala, mi pa smo stekli za njo.
S prijateljem sva ji sledila, ostali pa so šli po spodnji strani. Opazil sem
ovco in potiho stekel za njo ter skočil nanjo, saj se tako lovi ovce. Ovca je
začela teči, mene pa brcala z zadnjimi nogami. Kmalu so pritekli prijatelji in
ovca ni imela več moči za upiranje. Ovco smo odpeljali v ogrado in odšli domov.
Naslednji dan se nam je lastnik ovce zahvalil in nam v zahvalo dal bombone.
To je bila samo ena dogodivščina, še veliko
jih je. Meni je življenje na vasi zelo všeč.
Nejc Močnik, 7. a
Komentarji
Objavite komentar