To je predvsem posamičen šport,
vendar se na večjih tekmah lahko tekmuje tudi v manjših ekipah (do 3 člani).
Preskakovanje
ovir zahteva popolno sodelovanje konja in jahača, saj v nasprotnem primeru
lahko pride do poškodb – konj se lahko pred oviro ustavi ali ustraši in vrže
jahača s sebe. Pri preskakovanju se izrazi konjeva moč in njegovo zaupanje v jahača,
da ga bo varno pripeljal preko ovir. Poleg moči in fizične pripravljenosti mora
imeti konj tudi veselje do skakanja. Jahač pa mora poskrbeti, da neprestano nadgrajuje svoje znanje
ter izboljšuje občutek za konja.
Tekmovanje
se ocenjuje s točkami, ki jih konj doseže s čistimi preskoki ovir. V primeru,
da konj oviro podre, dobi kazenske točke. Hkrati mora z ovirami opraviti v čim
krajšem, predvsem pa v predpisanem času. Če se konj pred oviro ustavi ali
ustraši, dobi štiri kazenske točke, če to ponovi dvakrat, je diskvalificiran.
Prav tako je diskvalificiran, če pade ali vrže jahača s sebe. Če se konj ovire
dotakne, ampak ne podre prečke, ne dobi kazenskih točk. V nasprotnem primeru,
če prečko podre s prednjimi ali zadnjimi nogami ali če stopi v bazen z vodo,
dobi štiri kazenske točke. Kazenske točke dobi tudi, če prekorači predpisani
čas.
Tekme so
razdeljene v več starostnih kategorij in po višinah ovir. Ovire so barvite ter domiselno postavljene. Tehnično
zahtevnejši parkurji obsegajo ovire različnih
težavnostnih stopenj, običajno vključujejo tudi bazen z vodo in visoki zid. Na
najprestižnejših Grand Prix tekmovanjih
morajo konji in jahači premagati od 10 do 16 ovir, ki so lahko visoke do 1,6
metra in široke do dveh metrov.
Na
tekmovanjih morajo jahači nositi predpisano obleko, ki vključuje čelado, visoke
škornje, bele, bež ali svetlo rjave hlače, suknjič temne barve, elegantno belo
srajco, kravato ali metuljček ter običajno tudi ostroge in usnjene rokavice, za
otroke do osemnajstega leta je predpisan tudi ščitnik za hrbet.
Sezona rednih tekem se začne v začetku aprila in konča oktobra. Po koncu sezone se lahko po želji še vedno udeležimo nekaterih zimskih tekem, ki se odvijajo v pokriti jahalnici na hipodromu Stožice ali v Celju. Največja tekma v Sloveniji se po navadi odvija v Lipici, gre za 5-dnevni dogodek 3-krat letno. Enkrat letno poteka tudi pokal Slovenije, kjer najboljši jahači lahko pridobijo elitni naziv državnega prvaka.
Kot zanimivost
lahko omenim še, da je jahanje drugi najnevarnejši šport na svetu v kategoriji
ženskih športov in je kar 20-krat bolj nevaren od motociklizma.
Kljub temu, da ogromno ljudi jahanja ne obravnava kot šport, lahko rečem, da je več kot šport. Je življenjska strast, delo z živaljo, s katero je treba biti kot eno, čeprav ne razume našega jezika. Jahanje je zahtevna disciplina, v katero je treba vložiti ure in ure treningov ter odrekanj, hkrati pa je na konju, ko vse odmisliš, najboljši občutek na svetu.
Jahanje me je
naučilo, da ne obupam, se ne predam in sledim svojim sanjam, da sem to, kar sem,
in počnem to, kar rada počnem.
S svojo novo
kobilo nameravam začeti tekmovati na začetku sezone 2021 v kategoriji mladinci,
do takrat pa naju čaka še ogromno truda in treningov.
Neža-Patricija Podlogar, 9. a
Komentarji
Objavite komentar