UČENCEM IN VSEM ZAPOSLENIM BI PRIVOŠČILA VELIKE SVETLE IN VARNE PROSTORE TER ČUDOVIT VRT - intervju z učiteljico Natašo Zor

Predstavil vam bom intervju z učiteljico za slovenščino Natašo Zor. Zaradi epidemije koronavirusa je pogovor potekal na daljavo. Tekel pa je takole ...

Zakaj ste se odločili za ta poklic?

Za poklic učiteljice sem se odločila, ker mi je delo z odraščajočimi otroki in mladino zelo blizu. Lep zgled, ki me je navdušil za to delo pa je bila moja srednješolska učiteljica slovenščine, gospa Brigita Košmrlj.  

Koliko let že učite na naši šoli? Ste zmeraj poučevali slovenščino?

Na OŠ Frana Albrehta Kamnik poučujem enajsto leto. Prvo leto sem nadomeščala učiteljico Tadejo Kilar, nato pa sem štiri leta delala kot učiteljica slovenščine in učiteljica v oddelku podaljšanega bivanja na podružnični šoli v Nevljah, od leta 2014 učim le slovenščino, vsa leta pa skrbim tudi za učence priseljence.

Za kateri poklic bi se odločili, če ne bi bili učiteljica?

Zelo blizu so mi lepota, skladnost, umetnost, harmonija … Če se ne bi poklicno ukvarjala z lepoto besede in književno umetnostjo, bi oblikovala in izdelovala obleke, urejala vrtove in se poigravala s cvetličnimi dekoracijami ali pa delala v protokolu.

Kaj vam je najbolj všeč pri vašem delu?

Nikoli mi ni dolgčas, vedno me čaka kakšno presenečenje in vsak dan imam razlog za veselje.

Imate radi delo z otroki?

Seveda, zelo ga imam rada. Učenci ste s svojo dinamiko spodbuda in navdih za kreativnost učitelja.

Ste poučevali tudi na drugih šolah?

Preden sem začela učiti na naši šoli, sem poučevala  na Srednji šoli za strojništvo v Škofji Loki, za kratek čas pa še na OŠ Matije Čopa v Kranju.

Katero srednjo šolo ste obiskovali v mladosti?

Obiskovala sem STOGŠ Kranj.

Kateri je bil vaš najljubši predmet v osnovi šoli?

Ko sem bila v vaših letih, je bila glasba moj najljubši predmet.

Kateri je bil vaš najljubši razred, ki ste ga učili?

Vsi učenci ste mi zelo pri srcu, je pa res, da mi nekateri prinašate veliko veselja, drugi pa marsikatero skrb. Zagotovo pa se med učiteljem razrednikom, med njegovimi učenci in njihovimi starši spletejo še posebej dragocene vezi.

Kaj najraje počnete v prostem času?

Kadar mi je podarjeno kaj prostega časa, ga namenim občudovanju slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti ter uživam ob glasbi in naravnih lepotah Slovenije.

 Kaj ste radi počeli v otroštvu?

Imela sem veliko srečo, da sem odraščala na deželi. V otroštvu je bil travnik dišečih cvetlic moj planet. Vsako jutro sem se zbujala ob petju ptičjega zborčka, nato pa sem bila ves čas obkrožena z ljubečo družino in živalmi. Najraje sem se igrala s čisto majcenimi telički ter z mucki in s psički. Posebne ljubezni pa je bila deležna naša udomačena srnica Bambi, ki je v toplejšem delu leta živela v gozdu, ko pa je zapadel prvi sneg, se je vrnila na kmetijo mojega očeta, kjer je imela topel dom in vedno dovolj hrane. Vsako pomlad se je poslovila, vendar je še hodila na “obiske”. Nekoč nas je razveselila z dvema mladičkoma.

Ali se radi ukvarjate s športom?

Če bi mi dnevne obveznosti dopuščale, bi se ljubiteljsko ukvarjala s sabljanjem, lokostrelstvom ali dresurnim jahanjem. Zelo rada pa spremljam tudi umetnostno drsanje. Moje gibalne dejavnosti pa so, ker ima dan pač samo 24 ur, večinoma povezane z delom v  naravi.

Glede na vašo urejenost sklepam, da se radi zanimate za modo?

Kot sem že omenila, me harmoničnost, usklajenost, forma in protokol spremljajo vse življenje. Urejenost in skladnost sta del neverbalne komunikacije; z njo je  izraženo spoštovanje do ljudi, s katerimi stopamo v interakcijo. Seveda pa mi je blizu tudi moda, saj je že moja srednješolska izobrazba neposredno povezana z oblikovanjem oblačil.

Kaj bi spremenili na naši šoli?

Učencem in vsem zaposlenim bi privoščila velike svelte in varne prostore ter čudovit vrt (tega sicer ne more rešiti učiteljica slovenščine, zagotovo pa bi nam to željo izpolnila gradnja nove šole).

Klub temu, da je intervju potekal na daljavo, mi je bilo zelo zanimivo.

                                                                                           Nejc Okorn, 7. c