KAKO POSTATI DOBER LASTNIK PSA

Za to temo sem se odločila, ker so mi zelo všeč živali, še posebej psi, in ker imam doma tudi svojega kužka.

Preden se odločiš, da boš imel psa, se moraš prepričati, da                                            
- imaš dovolj časa,  
- ga bos znal naučiti oziroma imaš denar za pasjo šolo,
- mu boš na splošno lahko zagotovil najboljši dom.      

Vir: http://www.petguide.com/blog/dog/american-kennel-club-announces-americas-10-most-popular-dog-breeds/ 

Ko se prepričaš, da psu lahko nudiš vse potrebno, lahko začneš izbirati pasmo. Na izbiro imaš več kot 100 različnih pasem. Če še ne veš, katero pasmo psa bi kupil, lahko opraviš test na tej spletni strani: http://kuzek.si/test-pasme-za-vas/                                                                     
Za psa se ne moreš odločiti kar tako »na hitro«, saj pes povprečno živi 12 do 15 let ali mogoče celo več.

Pes ima veliko pozitivnih lastnosti, kot so na primer:                                                - je dober prijatelj;
- poskrbi, da imaš kondicijo, saj ga moraš vsak dan peljati na sprehod;        
- vedno je ob tebi, vedno te bo veselo pričakal doma in ti spet delal družbo;
- pes je edina žival, ki ima svojega lastnika rajši kot sebe.                                          
Ter tudi nekaj negativnih:
- pes ima močen vonj, še posebej, ko je moker, zato ga je treba redno umivati;    
- odpade mu veliko dlake, kar je lahko moteče, če imaš psa v hiši;
- ob neprimerni vzgoji pes lahko postane agresiven;            
- ko greš na morje ali kamor koli si hodil prej, ko nisi imel psa, moraš zdaj dvakrat pomisliti, kam greš in ali psa lahko vzameš s sabo oz. kdo ga bo pazil, ko te ne bo.

Vsak pes si zasluži odličnega lastnika, zato ob nakupu psa ne pomislite nase, ampak na psa:  ALI SEM DOBER, NAJBOLJŠI LASTNIK, KI GA TA KUŽA LAHKO DOBI?         
                                                                                   
Predstavila vam bom še svojo najljubšo pasmo:                     
    
LABRADOREC                                                
          
Labradorčki.
Vir: https://www.pinterest.com/pin
/548383692098713536/?lp=tru
e
Za to pasmo sem se odločila, ker imam doma psičko labradorko Bello in jo zelo dobro poznam. Po izgledu je labradorec zelo podoben zlatemu prinašalcu, zato jih veliko ljudi zamenjuje.   Ko pa poznaš obe pasmi, jih ne zamenjuješ več, saj opaziš ključne razlike med njima.     
Zlati prinašalci Vir: http://1wallpaper.net/0

Labradorci so zelo dobri družinski psi, saj so zelo potrpežljivi, nežni, zaupljivi, prijazni, kar pa je seveda tudi odvisno od vsakega psa. Učenju je treba nameniti veliko dela, tako  kot pri vsakem psu. So pa zelo sposobni in imajo zelo dober voh, zato so jih nekje uporabljali za iskanje tartufov. Primerni pa so tudi za pasjega reševalca ali vodnika slepih. Na splošno so labradorci zelo pametni psi. 
Domnevajo, da pasma izvira iz Nove Fundlandije (Kanada), od koder so pasmo v 19. stoletju pripeljali v Anglijo. Leta 1905 je bila priznana kot samostojna pasma. Labradorci so bili najprej poznani v svoji originalni črni barvi, druge barve niso bile dovoljene. Zdaj poznamo: črne, čokoladno rjave in rumene.
Prva labradorca sta prišla v Slovenijo leta 1971  iz Švedske. Kmalu zatem je sledilo tudi prvo leglo, nato pa so se labradorci zelo hitro razširili in postali najbolj popularni družinski psi.                                                          
Labradorci so zelo močni. So srednje velikosti, samice so velike 54–56 cm, težke pa 25–32 kg. Samci so veliki 56–63 cm, težki pa 27–36kg. Mladiči so primerni za oddajo v osmem tednu starosti.
Živijo približno 10–12 let. So zdrava pasma, vendar ima veliko psov bolezen sindrom kolapsa zaradi napora. To pomeni, da če se pes na primer pet minut zelo napreza ali če teče naokoli, mu zadnje tace odpovedo in ne more več stati. Po nekaj minutah odmora pes spet lahko začne hoditi in teči.


 


                                                             
                                                                                                                                                                                                        Lucija Obreza, 7. b   
                                   
                                                                                                                                                                                              

Komentarji