TRADICIONALNE SLOVENSKE JEDI

Slovenske jedi so: juhe in obare bakalca, bograč, jota, poljska obara, prežganka, štajerska kisla juha.

Brezmesne jedi: ajdovi žganci, aleluja, bezgovo cvrtje, bloška kavla, čompe, fižolov štrukelj, fritaja, frtalja, idrijski žlikrof, jabolčna čežana, janška vezivka, kaša, kostelske hrge, kostelski želodec, krapi, ljubljanska jajčna jed, maslovnik, matevž, melda, močnik, njoki, pražen krompir, repa s fižolom ribničan, smojka, štrukelj, svaljki, všenat zelje.

Mesne jedi: budelj, bujta repa, bunka, furešna, jetrnice, kranjska klobasa, krvavice, leteči žganci, mavta, mavželj, meso iz tunke, mežerli, mečena gos z rdečim zeljem, povijaka, prata, pršut, ričet, zaseka.

Močnate jedi in pecivo: ajdov krapec, bobi, buhtelji, cmoki, dražkoški kruhki, gibenica, hajdinjača, krofi, kruhov krapec, krompirjev krapec, kvasenica, ljubljanski štruklji, miške, mlinci, ocvirkovica, pinca, pogača, poprtnik, posolanka, potica, pogača, poprtnik, posolanka, potica, povitica, šarkelj, škofjeloški kruh, špehovka, vrtanek, zlevanka.
Pijače: cviček, kislo mleko, pinjenec, šabesa, tolkovec, češnjevec, slivovka, brinjevec, teran, tropinovec.

 
Tradicionalne jedi jemo vsi Slovenci. Predvsem pa moramo uživati tudi zdravo hrano, kot so jabolka, solato, paradižnik in še veliko drugega. Potrebujemo jo zato, da smo zdravi in se lahko prosto gibljemo, tako kot pravi pregovor: PRAZNA VREČA NE STOJI POKONCI. Hrano lahko pripravimo na več načinov. Lahko jo spečemo, pražimo, pečemo in dušimo. Predvsem dušimo meso. Zelenjavo pridobimo na svojem vrtu ali pa jo kupimo v trgovini. Meso pa pridobimo pri živalih. Če bi radi izdelali kakšno jed, recimo pico, moramo imeti vse sestavine, da je pica dobra za jesti. Najprej bomo morali  pripraviti vse sestavine za peko pice. Potrebujemo svež kvas, ki ga zmešamo z vodo in sladkorjem. Ko ga zmešamo, ga pustimo stati na toplem vsaj 10 minut, da na površini nastanejo mehurčki. Nato pa še vmešamo olje. Moko in sol stresemo v večjo skledo. Potem vzamemo suh kvas in ga dodamo. Na sredino mešanice moke in soli ter suhega kvasa naredimo jamico in vanjo vlijemo mešanico suhega kvasa, vode in olja. Ko to naredimo, moramo testo dobro pregnesti. Testo damo na pladenj in ga pustimo na toplem približno 10 minut, da vzhaja in bolje zraste. V času, ko testo vzhaja, pripravimo paradižnikovo omako, za to potrebujemo čebulo, ki jo prepražimo na žlici olja in ji dodamo še nekaj sestavin. Te omake je treba kuhati približno 20 minut. Nato vzamemo pico iz pladnja in jo oblikujemo v okroglo obliko. Ko to naredimo, nanjo vlijemo omako. Posipamo še nekaj sira in dodamo še salamo. Ko to naredimo, je pica pripravljena za v pečico. Pico pečemo v segreti pečici na 200 stopinjah približno 20 minut, tako da je  skorja zlato rumene barve.   


Hrano so morali včasih pridelovati sami na poljih. Zdaj jo lahko kupimo v trgovini. Včasih pa so morali delati z živimi živalmi, danes pa z različnimi stroji in traktorji. Nekateri ljudje včasih in še danes nimajo dovolj hrane in stradajo. Zato jim mi darujemo hrano, da lahko preživijo. Nekateri ljudje dandanes zelo veliko pojedo, celo preveč, zato so težki tudi do 150 kg. Če želimo, da rastline na vrtu rastejo, moramo imeti gnojilo ter dovolj svetlobe in ravno prav dežja. Zato moramo vsi vsaj nekaj predelati sami na svojem vrtu. Če ne bi jedli zelenjave in mesa, ne bi morali hoditi ali teči, zato moramo jesti zdravo.


                                                                   Žan Lamovšek, 8. a

Komentarji