TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK

V vseh osnovnih šolah in vrtcih vsako leto (letos bo to v petek, 21. 11. 2014)  poteka projekt »Tradicionalni slovenski zajtrk«. Ta je sestavljen iz slovenskega kruha, masla, mleka, medu in jabolk. Kmetje in čebelarji vrtcem podarijo jabolka, mleko in med. Kmetijsko in živilsko predelovalna podjetja pa jim donirajo mleko, jabolka, med, kruh in maslo za osnovne šole ter kruh in maslo za vrtce. 

Vir:  http://dobrojutro.rtvslo.si/svetujemo/dan-slovenske-hrane-tekst-in-nasveti-marije-merljak-dipl-ing-ziv-teh

Namen tega projekta je vrtcem in osnovnim šolam približati pomen kmeta, kmetijstva in lokalne oskrbe s pridelki in izdelki. Del projekta je tudi splošno osveščanje mladih o pomenu zdravega načina življenja, vključno s pomenom gibanja in izvajanja športnih aktivnostih.

NEKAJ PREDLOGOV TRADICIONALNEGA SLOVENSKEGA ZAJTRKA:

·                   Mleko, jabolka, med, maslo, črn kruh

·                   Nesladkan čaj, korenček, skuta, ovsen kruh

·                   Nesladkan čaj, hruška ter mlečni zdrob z rozinami

·                   Polenta z mlekom, slive ali kaki ...

Zdrava prehrana manjša tveganje za nastanek bolezni. Kot "zdravo prehrano" Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) izpostavlja tisto, ki preprečuje nastanek nekaterih, sodobnih bolezni, kot so: debelost, diabetes, srčne bolezni, povišan krvni tlak in rak. Svetovno zdravstvena organizacija svetuje, da zaužijemo le toliko kalorij, kot jih porabimo. Povečamo količino rastlinskih živil ( zelenjava, sadje, polnozrnata žita, oreščki) v naši prehrani. Omejimo vnos maščob, še posebej nasičenih, nadomestimo beli sladkor z nerafiniranim sladkorjem. 

Slovenci se večinoma nezdravo prehranjujemo. Pojemo premalo ogljikovih hidratov (kruha, testenin, kaš, žitaric, riža ali krompirja), premalo sadja in zelenjave in premalo vlaknin (ki so v polnozrnatih izdelkih, sadju in zelenjavi). Značilnost nezdravega prehranjevanja večine Slovencev je, da pojemo preveč maščob, preveč enostavnih ogljikovih hidratov (sladkih pijač, sladkarij, sladkorja,) in preveč soli, ter preveč kalorično hrano. Polovica Slovencev redno zajtrkuje, tretjina jih dopoldne malice in večina užije kosilo pozno popoldne (med 15. in 16. uro popoldne). Prek dneva pa je število obrokov hrane premajhno.

                                                                          Stela Sitar, 8. c

Viri:

http://www.kgzs.si/gv/promocija/sejmi-in-prireditve/tradicionalni-slovenski-zajtrk.aspx

http://kalcek.si/zdrava-prehrana.html