Opisala
vam bom bonton pri prehranjevanju. Lepo je, da za mizo jemo kulturno in lepo.
Predstavila vam bom nekaj primerov pravil, ki jih dandanes še vedno upoštevamo.
Na primer, za mizo si ne smemo nikoli čistiti nohtov, česati las in podobno. Prtiček razgrnemo in si ga položimo na kolena, nikoli ga ne zavezujemo okoli vratu, to delamo samo pri majhnih otrocih. S prtičkom si obrišemo usta in roke, usta si pred pitjem vedno obrišemo, da ne pomastimo kozarca. Za mizo moramo sedeti tako, da ne bomo v napoto drugim. Komolcev ne smemo opirati na mizo, pač pa jih samo položimo ob telo. Otroci ne smejo nikoli jemati jedi pred starejšimi, ampak morajo potrpežljivo počakati, da jim postreže mama ali pa si šele za starejšimi vzamejo sami. Ni lepo, če otroci prisotne opozarjajo npr. na to, kateri kos mesa imajo najrajše. Še slabše je, če že kar zahtevajo ali pa si ga celo sami naložijo na krožnik! Otroci ne smejo imeti glavne besede za mizo, posebno pri jedi ne. Namesto da so v središču pozornosti in se silijo z besedo v ospredje, naj vljudno odgovarjajo na vprašanja starejših. Nikoli se ne smemo pogovarjati med jedjo s polnimi usti. Hrano moramo najprej pojesti, šele potem se lahko oglasimo, vprašamo ali odgovorimo na zastavljeno vprašanje. Mačkam in psom med jedjo ne smemo metati kosti ali mesa, saj imajo živali svojo posodo, upoštevati pa moramo tudi čistočo prostora, v katerem živimo. Ni lepo, da dajemo razne pripombe na pripravljeno hrano, posebno grdo pa je, če delamo to takrat, kadar imamo za mizo goste. Kadar na mizi kaj manjka, naj za tisto poskrbijo otroci. Ko so otroci postreženi, se morajo le- ti vedno glasno in vljudno zahvaliti. Zahvale pa ne smejo zamrmrati v brado! Juho moramo jesti z žlico. Žlice ne smemo prinesti k ustom z vrhom, ampak od strani. Če je juha prevroča, je ne smemo pihati.
Viri: Silvio Ružič., Bonton za otroke., Orbital – Progres Ljubljana, Prečna 4/.,tikarna Ljudske pravice, Ljubljana.,Leta 1973.
Amila Tasič, 7. a
Na primer, za mizo si ne smemo nikoli čistiti nohtov, česati las in podobno. Prtiček razgrnemo in si ga položimo na kolena, nikoli ga ne zavezujemo okoli vratu, to delamo samo pri majhnih otrocih. S prtičkom si obrišemo usta in roke, usta si pred pitjem vedno obrišemo, da ne pomastimo kozarca. Za mizo moramo sedeti tako, da ne bomo v napoto drugim. Komolcev ne smemo opirati na mizo, pač pa jih samo položimo ob telo. Otroci ne smejo nikoli jemati jedi pred starejšimi, ampak morajo potrpežljivo počakati, da jim postreže mama ali pa si šele za starejšimi vzamejo sami. Ni lepo, če otroci prisotne opozarjajo npr. na to, kateri kos mesa imajo najrajše. Še slabše je, če že kar zahtevajo ali pa si ga celo sami naložijo na krožnik! Otroci ne smejo imeti glavne besede za mizo, posebno pri jedi ne. Namesto da so v središču pozornosti in se silijo z besedo v ospredje, naj vljudno odgovarjajo na vprašanja starejših. Nikoli se ne smemo pogovarjati med jedjo s polnimi usti. Hrano moramo najprej pojesti, šele potem se lahko oglasimo, vprašamo ali odgovorimo na zastavljeno vprašanje. Mačkam in psom med jedjo ne smemo metati kosti ali mesa, saj imajo živali svojo posodo, upoštevati pa moramo tudi čistočo prostora, v katerem živimo. Ni lepo, da dajemo razne pripombe na pripravljeno hrano, posebno grdo pa je, če delamo to takrat, kadar imamo za mizo goste. Kadar na mizi kaj manjka, naj za tisto poskrbijo otroci. Ko so otroci postreženi, se morajo le- ti vedno glasno in vljudno zahvaliti. Zahvale pa ne smejo zamrmrati v brado! Juho moramo jesti z žlico. Žlice ne smemo prinesti k ustom z vrhom, ampak od strani. Če je juha prevroča, je ne smemo pihati.
Viri: Silvio Ružič., Bonton za otroke., Orbital – Progres Ljubljana, Prečna 4/.,tikarna Ljudske pravice, Ljubljana.,Leta 1973.
Amila Tasič, 7. a
Komentarji
Objavite komentar